Zgodba: Jesen
Kako lepo popoldne je, topli jesenski žarki, a vendar vonj po zimi. Barve v odtenkih rjave, ptički pojejo in se pripravljajo na selitev. Ura je 5 popoldne, po mestu mrgoli ljudi, dijaki so zavlekli petkovo popoldne in ga izkoristili za druženje s prijatelji, študentje zapuščajo knjižnice, da se odpravijo nazaj k domačim za sprostitev čez vikend, jaz pa ravno zapuščam svoje delovno mesto kot večina drugih. Ampak zakaj se jim tako mudi? Petek je, ustavite se, poglejte okrog, zadihajte. Življenje je lepo. Po drugi strani pa jih razumem, čaka jih čas preživet z družino, nedeljski izleti, skupna kosila,… Oh saj res, kaj pa bova jedla danes? Hmm, rižota zveni kot dobra ideja. Z malo piščanca? Kaj pa si ti želiš? Opa, skoraj bi šla preko prehoda čez rdečo luč. Zadnji čas sem se ustavila, ko je mimo mene pridrvel še en kolesar in zapeljal čez rdečo luč. Bedak, sem si mislila. Nekateri pač radi tvegajo. Ampak midva ne bova, ane? Ne splača se. Tako ali tako imamo premalo časa pa vendarle b